Večen bo na vas spomin - Manica Koman, 1915
Virtualna razstava Kranjska v prvem letu vélike vojne

Izgube v 1. svetovni vojni

V zgodovinski literaturi o prvi svetovni vojni še vedno ni doseženo soglasje o vojaških žrtvah, izgubah v prvi svetovno vojni, saj se številke gibljejo med 6 in 13 milijoni. Glavni razlog za tako različne ocene se skriva v izrazu izgube, ki je v takratnem vojaškem izrazoslovju vključeval vse tiste vojake, ki niso bili več sposobni za bojevanje, lahko so bili mrtvi, ranjeni ali ujeti. Kljub temu pa so nekatere številke, ki se nanašajo na vojaške izgube, točnejše, in sicer tiste, ki se nanašajo na vojake, ki so umrli na bojnem polju ali v vojnem ujetništvu. V prvi svetovni vojni se je bojevalo 60 milijonov vojakov, od katerih jih je okoli 9 milijonov umrlo, kar je pomenilo 14 odstotkov bojujočih se ali 6000 umrlih na dan. Vojske centralnih sil so mobilizirale 25 milijonov vojakov in od tega jih je umrlo 3,5 milijona. Na antantni strani se je bojevalo 40 milijonov vojakov, od katerih jih je več kot 5 milijonov umrlo. Stopnja smrtnosti se je gibala med 6 in 30 odstotkov, najvišja je bila v vojskah Srbije, Črne gore in turškega cesarstva, predvsem zaradi velikih epidemij kolere, tifusa in koz, proti katerim so vojske drugih držav cepile svoje vojake, čeprav so se tudi v drugih vojskah širile nalezljive bolezni, vendar z manjšo stopnjo smrtnosti. Toda v absolutnih številkah so velike bitke na vseh frontah terjale največ smrtnih žrtev, predvsem zaradi tehnologije bojevanja, ki je temeljilo na eksplozivnih topniških izstrelkih. V vojnem ujetništvu je umrlo med 5 in 10 odstotkov vojnih ujetnikov.

Avstro-ogrska vojska je vpoklicala okoli 8 milijonov vojakov, od tega je bilo 1.016.000 mrtvih (12,7 odstotka vpoklicanih), 1.691.000 pogrešanih (21,1 odstotka vpoklicanih), 437.000 častnikov in vojakov je padlo v italijansko vojno ujetništvo po podpisu premirja, okoli 478.000 častnikov in vojakov pa je umrlo v ruskem, srbskem in italijanskem vojnem ujetništvu. Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na bojišča prve svetovne vojne odšlo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih do konca leta 1917 umrlo okoli 35.000. Na soškem bojišču naj bi po nekaterih izračunih padlo od 2000 do 3000 slovenskih vojakov. Po vojni je v slovenskem delu Kraljevine SHS živelo 11.467 vojnih invalidov, okoli 30.000 vojnih vdov pa je moralo poskrbeti za okoli 49.000 vojnih sirot.

Podatki o civilnih žrtvah prve svetovne vojne so zelo skopi in negotovi, ocene pišejo o okoli 6 milijonih umrlih med civilnim prebivalstvom. Največ žrtev so zahtevali lakota, pomanjkanje in bolezni, ne gre pa zanemariti tudi civilnih žrtev, ki so jih zahtevale vojaške okupacije in represalije nad civilnim prebivalstvom (Belgija, Srbija, Galicija, soška fronta), med katerimi izstopa t. i. armenski genocid v Turčiji, ki je zahteval med 1 in 2 milijonoma mrtvih Armencev.

Antantne sile

Prebivalstvo (milijoni)

Mobilizirani vojaki

Mrtvi vojaki

Civilne žrtve

Skupno število mrtvih

Velika Britanija in Irska

46,1

6.100.000

750.000

600.000

1.350.000

 Belgija

7,6

292.000

38.000

50.000

88.000

Francija

39,0

8.100.000

1.327.000

600.000

1.927.000

Grčija

4,9

449.000

25.000

 

25.000

Italija

36,0

4.300.000

460.000

700.000?

1.160.000

 Japonska

53,0

30.000

1000

 

1000

Črna gora

0,2

50.000

13.000

 

13.000

 Portugalska

6,1

100.000

7000

 

7000

 Romunija

7,6

750.000

250.000

300.000

550.000

Rusija

164

15.800.000

1.811.000 do
2.254.369

500.000
(meje 1914)

2.311.000 do
2.754.369

Srbija

3,1

750.000

275.000

300.000

525.000

 Združene države Amerike

98,8

2.100.000

117.000

 

117.000

 Avstralija

4,5

349.000

61.966

 

61.966

Nova Zelandija

1,1

100.00

18.052

 

18.052

Centralne sile

Prebivalstvo (milijoni)

 

Mrtvi vojaki

Neposredne civilne žrtve

Skupno število mrtvih

Avstro-Ogrska

52,6

 

1.460.000

400.000?

1.860.000

 Bolgarija

4,7

 

88.000

300.000

388.000

 Nemčija

67,8

 

2.037.000

700.000

2.737.000

Turčija

17,3

 

325.000

2.000.000

2.325.000

Vir: Brill`s Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012.