Branilci na soški fronti so se zavedali, da še ene italijanske ofenzive ne bodo zdržali, zato so zaprosili za pomoč nemške zaveznike. Priprave na skupno avstro-ogrsko-nemško ofenzivo so stekle že med 11. italijansko ofenzivo. Poimenovali so jo Zvestoba v orožju (»Waffentreue«), pripravil pa jo je nemški general Kraft von Dellmensingen. Poleg 1. in 2. soške armade, razporejene ob Soči, je na to ozemlje prispelo dvanajst divizij 14. skupne nemško-avstrijske armade, v ofenzivi pa naj bi sodelovala tudi 10. avstro-ogrska armada. 

24. oktobra ob 2.00 zjutraj se je začel silovit avstro-ogrsko-nemški topniški napad, pri Bovcu pa je bil uporabljen bojni plin fosgen. Pehota 14. armade je v prvem napadu prebila italijanske položaje pri Bovcu, v dolini Soče in pri Tolminu. Še isti dan je bil zavzet Kobarid, v noči na 25. oktober pa je bila južno od Robiča dosežena državna meja. 24. oktobra so bili prebiti tudi italijanski obrambni jarki pri Čiginju, zvečer pa so bile uničene njihove utrdbe na Ježi.

Uspehi napadalcev na severu so prisilili branilce na Banjški planoti k delnemu umiku na nove obrambne položaje na črti Globočak-Vrh-Sv.gora. Italijani so utrjevali položaje tudi v Karniji in Benečiji. Tudi ti poskusi niso zadržali enot 14. armade, saj so 25. oktobra zjutraj zasedle Žago in napadle italijansko postojanko Stol. 25. oktobra ponoči so si napadalci odprli pot proti Čedadu. Prekoračili so tudi reko Idrija, mejno reko med Avstro-Ogrsko in Italijo. 

Enote 2. soške armade, nameščene na Banjški planoti, so 25. oktobra napadle italijanske položaje na črti Madoni-Vrh-Log. Prodor nemško-avstro-ogrskih enot je bil tako silovit, da so do 26. oktobra napredovale dvajset kilometrov, na fronti med Rombonom in Sv. Goro, široki 50 kilometrov, pa so padle vse pomembnejše italijanske obrambne točke. Italijani so izvedli splošen umik na reko Tilment. 

Dne 27. oktobra 1917 so napadle enote 1. soške armade med Fajtim hribom in Škabrijelom v smeri Gorice, ki so jo Avstrijci še isto popoldne zasedli. 

Ker sta 3. italijanski armadi na Krasu grozila obkolitev in uničenje, se je naslednji dan umaknila.

Avstro-ogrsko-nemške enote so nadaljevale ofenzivo do 16. novembra 1917. Ustavile so se šele na reki Piavi, kjer so jim napredovanje onemogočile italijanske sile z zavezniki, ki so jim prišli na pomoč. Po 888 dneh bojevanja se je v Posočje in na Kras vrnil mir.

Drago Sedmak, Goriški muzej