87. pehotni polk Baron Succovaty (K. u. K. Infanterieregiment Freiherr von Succovaty Nr. 87) je bil ustanovljen 1. januarja 1883, ko so združili po en bataljon 7., 27., in 47. pehotnega polka in 35. lovskega bataljona. Častni pokrovitelj je bil od leta 1897 pehotni general baron Eduard Soccovaty von Vezza. Naborno območje je obsegalo celjski okraj z okolico, Brežice, Ptuj, Ormož, Slovenske Konjice, Pohorje in Tuhinjsko dolino. Po narodnosti je bil sestavljen iz Slovencev (95%) in Nemcev (5%). Visok odstotek Slovencev je obdržal do konca 1. svetovne vojne. Poveljstvo polka in poveljstva ter enote 2., 3. in 4. bataljona so bili v Pulju, poveljstvo in enote 1. bataljona pa v Celju. Polkovna barva je bila morsko zelena. Do 1. svetovne vojne je sodeloval le mirovnih akcijah. Njegov 2. bataljon je leta 1887 nadzoroval premirje med Grki in Turki na Kreti, pred začetkom 1. svetovne vojne so bile enote 4. bataljona poslane v Skadar v Albanijo.
Enote 4. bataljona 87. pehotnega polka so ob začetku 1. svetovne vojne, avgusta 1914, ostale v Skadru in sodelovale z oddelkom nemške mornariške pehote, kasneje pa so jih vključili v 1. avstro-ogrsko pehotno divizijo. Skupaj z njo so v drugi polovici septembra 1914 sodelovale v bojih pri Višegradu in Jagodini. Bataljon je leta 1915 sodeloval v bojih na balkanskem bojišču, maja 1916 pa je bil na tirolskem bojišču. 1., 2. in 3. bataljon 87. pehotnega polka so bojni krst v 1. svetovni vojni doživeli v Galiciji, kjer so bili v bitki pri Zloczowu 26. avgusta 1914 premagani. Konec leta 1914 in v začetku leta 1915 so se bataljoni nahajali v Karpatih, kjer so 28. februarja 1915 poskusili z napadi pri Regetowu, vendar niso uspeli. Maja 1915 je na doberdobski planoti v bojih proti Italijanom sodeloval 10. pohodni bataljon 87. pehotnega polka, jeseni 1915 pa je z vzhodnega bojišča prispel na soško celoten polk in šele spomladi 1916 odrinil na Tirolsko. Tu je sodeloval, z velikimi žrtvami, v bojih od maja do jeseni 1916. Septembra se je vrnil na soško bojišče in sodeloval v hudih bojih pri Opatjem selu in Lokvici. V 10. (12. 5.-5. 6. 1917) in 11. (17. 8.-12. 9. 1917) soški bitki je polk branil Škabrijel (Sv. Gabrijel) in ga kljub ogromnim izgubam posameznih bataljonov obdržal. Avstrijska stran je ocenila, da je bil to »najhujši boj, kar jih je bil katerikoli del avstrijske vojske«. Posamezne njegove enote so sodelovale v bojih v Italiji v Dolomitih jeseni 1917, celoten polk pa tudi na Piavi, kjer je imel v ofenzivi 17. junija 1918 velike uspehe. Ob koncu 1. svetovne vojne novembra 1918 je iz 87. pehotnega polka nastal Celjski polk nove slovenske vojske.
Drago Sedmak
