Svetovna vojna je razdiralno posegla v duhovni svet in omajala vero v človekove vrednote in svet preteklosti. Pomembno sled je pustila tudi v evropski in slovenski umetnosti. V blatnih jarkih, napolnjenih s smrtjo in trpljenjem, so generacije vojakov, ki so preživele ostrile svoj pogled na življenje. V množici mobiliziranih vojakov, ki so morali zapustiti svoje domove in z vojaškimi polki oditi na bojišča, so bili tudi mnogi umetniki. Na Tirolskem je kot vojak 17. pešpolka padel pesnik in slikar Jože Cvelbar, padel je kipar Anton Štefic in Julij Fornbacher. Med številnimi slikarji in kiparji, ki so spoznali vojaško plat življenja, so bili Božidar Jakac, Veno Pilon, Avgust Černigoj, France Kralj, Hinko Smrekar, Ivan Napotnik, Ivan Čargo, France Pavlovec, Franc Košar, Ante Trstenjak, Josip Urbanija in mnogi drugi. Nekateri med njim so izkusili tegobe ujetništva in nam zapustili drobna pričevanja z veliko likovno in dokumentarno vrednostjo. V Avstro-Ogrski je že v začetku vojne nastal razvejan vojnopropagandni urad, v katerega so vključili tudi različne umetnike: od pisateljev in slikarjev do fotografov. Med uradnimi vojnimi slikarji soškega bojišča je bil Ivan Vavpotič, avtor prenekaterega prizora iz vojaškega življenja, razglednic in simbolne podobe kranjskega Janeza, križanega slovenskega vojaka, s katero je orisal trpljenje vojakov in posredno celotnega naroda. Poleg Ivana Vavpotiča so mnogi slikarji, kot so bili Maksim Gaspari, Hinko Smrekar in Anton Koželj, risali za razglednice. Njihov prvotni propagandni namen se je pogosto izgubil v melanholičnih podobah slovesa vojakov od svojih družin, žena in otrok. Prav zato so bile morda tako priljubljene slovenske razglednice iz serije Vojska v slikah. Slikar Fran Tratnik nam je na svojih likovnih delih iz vojnega časa zapustil tragično podobo begunstva. V vojašnici v Judenburgu je kip vojaka 17. pešpolka modeliral kipar Svetoslav Peruzzi, dokončal ga je Lojze Dolinar. France Kralj je na hodnikih judenburške vojašnice srečeval Ivana Cankarja, ki je svoje vojne vtise zapustil v Podobah iz sanj. France Kralj ni bil edini, ki so ga pri kasnejšem likovnem delu »navdihovale grozote ofenzive na Fajtem hribu« in »večni ledeniki« visokogorskega bojišča. S svojim slikarskim znanjem je v času vojne sodeloval pri eni od mnogih ilustriranih revij. Neposredni vpliv vojne lahko prepoznamo v povojnem ekspresionizmu in njegovih značilnih motivih. Tudi sicer lahko v slikarstvu in kiparstvu dvajsetih in tridesetih let odkrivamo marsikatero potezo, ki jo lahko pripišemo izkušnjam vojnega časa. Na soški fronti so se borili vojaki različnih narodov in danes odkrivamo drobce kulturnozgodovinske dediščine, ki so nam jo zapustili različni evropski slikarji. Tudi literarna zapuščina iz »let strahote« priča o rušilnem vplivu vojne na življenje v dvajsetem stoletju. Neposredne žrtve vojnega pustošenja na območju bojev v Posočja so bili mnogi arhitekturni spomeniki z bogato likovno dediščino.
mag. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije
